O URADU

Urad ima trenutno devet (9) zaposlenih.    

 

Organigram

 

Status Urada RS za varstvo potrošnikov

 

Institucionalna podlaga za varstvo potrošnikov je bila v državni upravi vzpostavljena z ustanovitvijo Urada RS za varstvo potrošnikov, ki je začel delovati leta 1996 kot samostojni organ v sestavi Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Vzrok za ustanovitev urada so e potrebe po institucionalnem prilagajanju Republike Slovenije na področju varstva potrošnikov med pridruževanjem EU. Slovenija takrat za to področje v državni upravi še ni imela ustreznega organa, ki bi  primerljiv s strukturami, kakršne so tedanje države članice EU vzpostavile za varstvo potrošnikov že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Po reorganizaciji uprave v začetku leta 2001 je urad postal organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo.

           

V letu 2003 je pri sprejemanju Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03) v povezavi z Zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02 in 56/03) znova potekala reorganizacija organov v sestavi ministrstev. Glede na 21. člen Zakona o državni upravi, ki je določil merila, po katerih se ustanavljajo organi v sestavi ministrstev, in člene 22 do 25, ki so določili posamezne elemente njihove samostojnosti in razmerij do ministrstva oziroma ministra, so se preučevale tudi možnosti preoblikovanja urada, od ukinitve statusa organa v sestavi in prenosa njegovih nalog na ožje ministrstvo oziroma v drug organ v sestavi, različnih možnih združevanj urada z drugimi sorodnimi organi do umestitve urada kot organa v sestavi v drugo ministrstvo oz. neposredno pod Vlade Republike Slovenije. Kljub nekaterim začetnim pomislekom je obveljala ugotovitev, da urad v celoti izpolnjuje pogoje iz 21. člena Zakona o državni upravi, ki je določil, da je za oblikovanje organa v sestavi pristojna predvsem narava dejavnosti, torej da se organi v sestavi ministrstev ustanovijo za opravljanje specializiranih nalog, izvršilnih (predvsem odločanje v upravnem postopku na prvi stopnji) in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora ter nalog na področju javnih služb. Zakon o državni upravi je tudi določil, da organi v sestavi izvajajo naloge, za katere je treba zagotoviti večjo stopnjo samostojnosti, pri čemer je o treba zaradi sistemskega načela dvostopenjskosti odločanja nameniti posebno pozornost strokovni samostojnosti organov v sestavi, ki vodijo upravne postopke na prvi stopnji. Ker urad vodi prvostopenjske upravne postopke (izdajanje dovoljenj nebančnim posojilodajalcem za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja in vpis nevladnih potrošniških organizacij v register) ter opravlja naloge, ki se nanašajo na izvajanje javnih služb na področju varstva potrošnikov, se je s sprejetjem Uredbe o organih v sestavi ministrstev, ki je a pozneje večkrat dopolnjena in spremenjena (Uradni list RS, št. 58/03, 45/04, 86/04, 138/04, 52/05, 82/05, 17/06), njegov status organa v sestavi Ministrstva za gospodarstvo ohranil, k temu pa so prispevala tudi že uvodoma omenjena opozorila Evropske komisije v predpristopnem obdobju o nezadostni razvitosti struktur na področju varstva potrošnikov v Republiki Sloveniji. Uredba o organih v sestavi je poleg strukturnih elementov določila tudi naloge urada, ki temeljijo na njegovem poslanstvu in obsegajo strokovne in upravne naloge, ki se nanašajo na pripravo in izvajanje politike ter programov varstva potrošnikov v državnih organih, strokovnih organizacijah in nevladnih organizacijah, vodenje upravnih postopkov na prvi stopnji, medtem ko Ministrstvo za gospodarstvo kot nosilno ministrstvo za varstvo potrošnikov skrbi za oblikovanje politike varstva potrošnikov, kar pomeni določanje področnih smernic, zlasti pa tudi opredeljevanje javnega interesa in področnih ciljev s pripravo zakonodaje ter izvedbenih predpisov.

 

Strokovni svet

           

Pri uradu je ves čas deloval tudi Strokovni svet, v okviru katerega se je ne glede na njegovo glavno nalogo, zaradi katere je  ustanovljen, tj. strokovne podpore vodstvu urada, izvajal tudi del medresorskega sodelovanja med ministrstvi, imel pa je tudi pomembno vlogo foruma za sodelovanje med vladnimi in nevladnimi organizacijami v pionirskem obdobju varstva potrošnikov v Sloveniji. Da bi se povečala operativnost sveta, je  v letu 2005 prenovljen, pri čemer je  sprejet tudi poslovnik sveta, minister za gospodarstvo pa je sprejel sklep o imenovanju in sestavi novega strokovnega sveta. Članstvo sveta se je razširilo s predstavniki ministrskih resorjev, ki do tedaj niso i zastopani, to je Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za šolstvo in šport, sicer pa so v njem zastopani kot že do zdaj predstavniki oz. predstavnice Ministrstva za gospodarstvo, Urada RS za varstvo potrošnikov, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavnik Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki je hkrati tudi predsednik sveta, predstavnica Ekonomske fakultete v Ljubljani, predstavnica Zveze potrošnikov Slovenije – društva in Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave, predstavnica Zveze potrošniških združenj Slovenije, predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije ter predstavnik Obrtne zbornice Slovenije.

           

           

Izvajanje nalog na normativnem področju

           

Na normativnem področju so naloge urada povezane predvsem z usklajevanjem zakonodaje Republike Slovenije s pravnim redom EU na področju varstva potrošnikov. To vključuje pripravo strokovnih podlag za prenos potrošniških direktiv v pravni red Republike Slovenije. Prenos direktiv je zagotovljen v dveh temeljnih zakonih s področja varstva potrošnikov, Zakonu o varstvu potrošnikov in Zakonu o potrošniških kreditih. Urad pripravlja tudi izvedbene akte za izvajanje pravnih aktov EU (Uredbo o izvajanju Uredbe 2006/2004/ES) in druge podzakonske predpise s področja varstva potrošnikov. Za učinkovitejšo in jasnejšo ureditev razmerij med nevladnimi potrošniškimi organizacijami in državo je pripravil spremembe Pravilnika o pogojih in načinu za vpis potrošniških organizacij v register.

           

Poleg navedenih samostojnih nalog na zakonodajnem področju urad spremlja in usklajuje tudi naloge drugih ministrstev, njihovih organov v sestavi in strokovnih institucij na zakonodajnem področju, povezane z varstvom potrošnikov.

           

Izdajanje dovoljenj za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja

 

Urad izvaja prvostopenjske upravne postopke za izdajo dovoljenj nebančnim posojilodajalcem za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja. Z odločbami, ki jih je urad izdajal posojilodajalcem v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih, so e posojilodajalcem izdane tudi posebne modre nalepke o pridobitvi dovoljenja. Nalepke je urad izdal za vsak kraj posebej, kjer posojilodajalci opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja, posojilodajalci pa morajo nalepko nalepiti na vidnem mestu pri vhodu v poslovni prostor. Leta 2005 so morali posojilodajalci, ki so pridoi dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, v skladu s Pravilnikom o poročanju posojilodajalcev, ki je  sprejet na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 41/04), uradu tudi dvakrat na leto poročati o sklenjenih kreditnih pogodbah s potrošniki in višini zaračunane efektivne obrestne mere. S tem so e uradu naložene nove naloge in obveznosti, ki so v zadnjem letu izvajanja nacionalnega programa močno povečale obseg njegovega administrativnega dela ob nespremenjenih kadrovskih zmogljivostih, povečala pa se je tudi njegova odgovornost.

           

           

Naloge v zvezi z izvajanjem javnih služb na področju varstva potrošnikov

 

Urad RS za varstvo potrošnikov je v obdobju 2001–2005 opravljal naloge, povezane s svetovanjem potrošnikom, njihovim izobraževanjem in obveščanjem. Urad je ves čas samostojno izvajal javno službo svetovanja potrošnikov in letno opravil pribl. 2000 svetovanj potrošnikom, in sicer po telefonu, klasični in elektronski pošti ter v posamičnih primerih tudi osebno.

           

Urad je odgovoren tudi za izvedbo letnih javnih razpisov za sofinanciranje izvajanja javnih služb svetovanja potrošnikom, njihovega obveščanja in izobraževanja, ki so jih izvajale nevladne potrošniške organizacije. V preteklem obdobju je namenil veliko pozornosti krepitvi dialoga z nevladnimi potrošniškimi organizacijami, pripravil vse strokovne podlage in izvedel vse postopke, potrebne za podelitev koncesije za izdajanje revije za potrošnike. Tako je pripravil Uredbo o izvajanju javne službe na področju izdajanja revije s področja varstva potrošnikov (Uradni list RS, št. 93/02) in razpisno dokumentacijo ter izvedel javni razpis.

           

Mednarodno sodelovanje

 

Urad je  dejaven na mednarodnem področju – na strokovnem in upravnem področju z vidika varstva potrošnikov. Tu je o v ospredju predvsem sodelovanje v odborih Evropske komisije in delovnih skupinah Sveta EU, v predpristopnem obdobju v vlogi države opazovalke, z vstopom Republike Slovenije v EU pa kot polnopravna članica. Na prvem mestu je o vsekakor sodelovanje v posvetovalnem odboru Evropske komisije, ustanovljenem na podlagi Sklepa (ES) št. 20/2004 z dne 8. 12. 2003 o uvedbi splošnega okvira za financiranje ukrepov Skupnosti v podporo potrošniški politiki v letih od 2004 do 2007, ki je dajal Evropski komisiji mnenja v zvezi z ukrepi, ki jih je ta predlagala v podporo politiki varstva potrošnikov za navedeno obdobje. Enako pomemben je  tudi začetek sodelovanja v regulatornem odboru Evropske komisije, ustanovljenem v letu 2005 na podlagi Uredbe 2006/2004/ES o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvajanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, ki naj bi skrbel za čim učinkovitejše sodelovanje držav članic pri uresničevanju te uredbe ter za sodelovanje v delovni skupini Sveta EU za varstvo potrošnikov, v kateri so se med sprejemanjem obravnavali predpisi EU, ki urejajo pravice in ekonomske interese potrošnikov. Poleg sodelovanja v delovnih telesih organov EU so se zaposleni na uradu udeleževali tudi izobraževalnih seminarjev v okviru programa Phare TAIEX, urad pa je samostojno organiziral dva odmevnejša mednarodna seminarja. Tako je leta 2002 skupaj z Uradom za varstvo konkurence organiziral regionalni seminar za Jugovzhodno Evropo. Seminar je v celoti financirala Ameriška zvezna trgovinska komisija (US Federal Trade Commission), pri čemer sta imela oba urada na seminarju vlogo mentorja. Seminar se je osredotočal na vprašanja potrošniške politike in institucionalne ureditve v regiji in vlogo, ki jo ima pri tem Republika Slovenija, na pomen povezanosti vidikov varstva potrošnikov in varstva konkurence. Leta 2004 je ob podpori Evropske komisije organiziral seminar za učinkovitejše uveljavljanje varstva pravic in ekonomskih interesov potrošnikov v praksi, ki se ga je udeležilo približno 50 zaposlenih iz različnih upravnih organov, Banke Slovenije, zbornic, podjetij, sodišč, nevladnega sektorja, katerih delo je tako ali drugače povezano z varstvom potrošnikov. Na seminarju, ki je potekal v Abbanu, Italija, sta z enako veliko udeležbo sodelovali tudi Madžarska in Ciper.